Sudoku v sodobni obliki je izumil Howard Garns, ameriški arhitekt, prvič pa je bil objavljen kot „Number Place“ v reviji Dell Pencil Puzzles and Word Games maja 1979. Japonski založnik Nikoli ga je leta 1984 prinesel na Japonsko pod imenom „Sūji wa dokushin ni kagiru“, ime pa so skrajšali v Sudoku. Po vsem svetu je postal norija, ko ga je londonski The Times začel tiskati 12. novembra 2004. Datumi in imena spodaj izvirajo iz navedenih virov na koncu vsakega razdelka.
Howard Garns (1905 do 1989), upokojeni arhitekt iz Connersvilla v Indiani, je zasnoval uganko, ki jo danes imenujemo sudoku. Pojavila se je kot „Number Place“ v Dell Pencil Puzzles and Word Games maja 1979, na mreži 9x9 z devetimi kvadrati 3x3 in pravilom, da se številke od 1 do 9 pojavijo enkrat v vsaki vrstici, stolpcu in kvadratu.
Dell ni natisnil podpisa avtorja. Urednik ugank Will Shortz je avtorstvo ugotovil leta 2005: Garnsovo ime je bilo med sodelavci navedeno samo v številkah, ki so vsebovale Number Place. Garns je umrl leta 1989 in norije ni nikoli videl.
Garns je gradil na starejših zamislih. Leonhard Euler je v 18. stoletju preučeval latinske kvadrate, mreže, kjer se vsak simbol pojavi enkrat v vsaki vrstici in stolpcu, brez kvadratov in brez reševanja. V Franciji je časopis Le Siècle 19. novembra 1892 natisnil čarobni kvadrat 9x9 s podkvadrati 3x3, La France pa ga je izpopolnil leta 1895. Nobeden ni bil uganka, ki jo igramo danes, ker nobeden ni združil pravila vrstice, stolpca in kvadrata v eni rešljivi uganki. (Viri: članka Wikipedije „Sudoku“ in „Howard Garns“, ki navajata identifikacijo Garnsa, ki jo je leta 2005 opravil Will Shortz.)
Sudoku je okrajšava japonskega izraza „Sūji wa dokushin ni kagiru“, kar pomeni „številke morajo biti posamezne“. Celoten izraz je postal japonski naslov uganke, ko jo je aprila 1984 predstavil predsednik Nikolija Maki Kaji. Nato ga je skrajšal tako, da je vzel prvi kanji vsake sestavljenke: sū (数, število) in doku (独, posamezen ali sam), kar da 数独, Sudoku. Ime opisuje pravilo: vsaka številka se pojavi enkrat v svoji vrstici, stolpcu in kvadratu.
Nikoli je postavil tudi lastne standarde za uganke: simetrično razporejena polja z danimi števili in ena sama rešitev na uganko. Matematika sudokuja razloži, zakaj enolična rešitev potrebuje najmanjše število danih števil. (Viri: Wikipedija „Sudoku“; zgodovina Nikolija, kot je tam poročana.)
| Leto | Dogodek |
|---|---|
| 1780s | Leonhard Euler preučuje latinske kvadrate |
| 1892 | Le Siècle natisne čarobni kvadrat 9x9 s podkvadrati 3x3 |
| maj 1979 | „Number Place“ Howarda Garnsa se pojavi v Dell Pencil Puzzles and Word Games |
| april 1984 | Nikoli ga na Japonskem objavi kot „Sūji wa dokushin ni kagiru“, pozneje Sudoku |
| 1997 | Wayne Gould najde knjigo sudokujev v tokijski knjigarni |
| 12. november 2004 | Londonski The Times začne objavljati sudoku |
| 2005 | Will Shortz določi Garnsa za izumitelja |
| 2006 | Prvo svetovno prvenstvo v sudokuju |
Wayne Gould, Novozelandec in pred kratkim upokojeni hongkonški sodnik, je leta 1997 v tokijski knjigarni našel knjigo sudokujev. Približno šest let je pisal programsko opremo, ki je znala ustvarjati uganke, nato pa je londonski The Times prepričal, naj jih natisne. Prva uganka v Timesu je izšla 12. novembra 2004, drugi britanski in mednarodni časopisi pa so sledili v nekaj mesecih. (Vir: Wikipedija „Sudoku“.)
Sudoku danes živi v časopisih, knjigah, aplikacijah in na spletnih straneh, tekmovalno reševanje pa je zraslo v organiziran šport s svetovnim prvenstvom v sudokuju, prvič izvedenim leta 2006. Oblikovalci ugank še naprej izumljajo različice, ki spreminjajo pravila mreže, na primer killer kletke ali večje plošče. Če želiš začeti igrati, preberi kako igrati sudoku in na domači strani izberi lahko uganko. Zanima te drugi skrajni konec? Poglej najtežje sudoku uganke ali se vprašaj, ali je sudoku dober za možgane.